{"id":3809,"date":"2021-02-02T17:38:53","date_gmt":"2021-02-02T16:38:53","guid":{"rendered":"https:\/\/erbetix.com\/?p=3809"},"modified":"2021-11-11T17:35:26","modified_gmt":"2021-11-11T16:35:26","slug":"sladki-pelin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/erbetix.com\/sl\/sladki-pelin\/","title":{"rendered":"Sladki pelin – naravni zaveznik v boju z virusi"},"content":{"rendered":"\n

Sladki pelin – zdravilnost in uporaba – Artemisia annua <\/h1>\n\n\n\n

Sladki pelin \u017ee od nekdaj slovi po svoji zdravilnosti<\/strong>, a uporaba tega zeli\u0161\u010da v na\u0161ih krajih \u0161ele pridobiva na popularnosti. Spoznajte eno izmed najbolj cenjenih zeli\u0161\u010d, imenovano po gr\u0161ki boginji Artemidi (starogr\u0161ko \u00c1rtemis). Artemisia annua je dandanes predmet mnogih znanstvenih \u0161tudij, ki svoj navdih \u010drpajo tudi iz tradicionalne kitajske medicine. Zaradi dolge tradicije uporabe lahko to \u010dudodelno zel najdete v vsaki omembe vredni enciklopediji zdravilnih rastlin. V nadaljevanju spoznajte zakaj izku\u0161eni zeli\u0161\u010darji \u017ee dolgo prisegajo na njegovo mo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

K popularnosti sladkega pelina bo br\u017ekone pripomogla tudi vsa pozornost, ki je je dele\u017een v \u010dasu novega koronavirusa. Mnogi raziskovalci si od \u00bb\u010dude\u017ene\u00ab rastline namre\u010d veliko obetajo. Radovednost gre pripisati predvsem njenemu protivirusnemu u\u010dinkovanju, ki je bilo dokazano \u017ee v povezavi z malarijo.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dlanku preberite o posebnem statusu zeli\u0161\u010da v \u010dasu koronavirusa, njegovi bogati zgodovini in zdravilnosti rastline. Spoznajte zanimivo zgodbo preprostega zeli\u0161\u010da, ki navdu\u0161uje \u017ee ve\u010d kot 2000 let, na svoji veljavi pa s pomo\u010djo znanosti pridobiva tudi v sodobnem \u010dasu!<\/p>\n\n\n\n

Sladki pelin v \u010dasu koronavirusa<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Zeli\u0161\u010dni pripravki sladkega pelina so bili raziskani \u017ee v povezavi s prej\u0161njo epidemijo koronavirusa (SARS-CoV 1), ki je bil kot vzrok SARS-a (hudi akutni respiratorni sindrom) potrjen v letu 2003. Znanstvena skupnost je v iskanju u\u010dinkovitih zdravil raziskala tudi zeli\u0161\u010dne pripravke. Zaradi uspe\u0161ne uporabe sladkega oz. enoletnega pelina v boju z malarijo<\/strong> so si raziskovalci veliko obetali tudi od ekstraktov tega cenjenega zeli\u0161\u010da. Ugotovitve so pokazale izjemno mo\u010d zeli\u0161\u010da v boju s \u00bbprvim\u00ab koronavirusom.<\/p>\n\n\n\n

Pomladi leta 2020 so se raziskovalci z In\u0161tituta Max Planck povezali z ameri\u0161kim podjetjem ArtemiLife. S skupnimi mo\u010dmi so se lotili znanstvenih raziskav, katerih cilj je ugotoviti u\u010dinkovitost uporabe sladkega pelina v boju z novim koronavirusom COVID-19.<\/p>\n\n\n\n

Podjetje ArtemiLife je priskrbelo rastlinski material, saj \u017ee vrsto let raziskuje in s pomo\u010djo agrikulturnih strokovnjakov goji grme sladkega pelina (ang. Sweet Wormwood). Prve ugotovitve so ponovno navdu\u0161ujo\u010de, a na dokon\u010dne in preverjene rezultate raziskave javnost \u0161e \u010daka.<\/p>\n\n\n\n

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je svarila pred prezgodnjim poro\u010danjem o u\u010dinkovitosti zeli\u0161\u010d v boju proti koronavirusu. Med tistimi, ki so kljub temu pokazali manj zadr\u017eanosti, je npr. madagaskarski predsednik Andry Rajoelina. V maju 2020 je kot zdravilo proti novemu koronavirusu promoviral ajurvedski napitek, narejen na osnovi rastline Artemisia annua.<\/p>\n\n\n\n

Promocija zeli\u0161\u010dnega napitka po imenu COVID-ORGANICS<\/strong> je bila dele\u017ena \u0161tevilnih kritik. Zaupanje v novost pa so nemudoma pokazale nekatere afri\u0161ke dr\u017eave. Med drugim so izdelek \u017ee takrat naro\u010dile in prejele Tanzanija, Liberija in Demokrati\u010dna republika Kongo. Ena izmed prednosti zeli\u0161\u010dnih pripravkov je nedvomno njihova dostopnost.<\/p>\n\n\n\n

V januarju 2021 je bila javnost obve\u0161\u010dena \u0161e o rezultatih raziskave sladkega pelina, ki so jo izvedle Univerza Columbia, Univerza Washingtona ter Politehni\u010dni in\u0161titut v Worcestru. Ta je pokazala, da so izvle\u010dki aromati\u010dnega zeli\u0161\u010da u\u010dinkoviti pri zaviranju replikacij virusa SARS \u2013 CoV-2, ki je povzro\u010dil trenutno pandemijo. Pri tem so uporabili ekstrakte primerkov rastlin, ki so bile vzgojene na \u0161tirih razli\u010dnih kontinentih. Prav vsi ekstrakti, vklju\u010dno z vzorcem z leta 2008, so pokazali u\u010dinkovitost. Znanstvena publikacija o izsledkih raziskave je v fazi preverjanja. Jasno pa je, da ekstrakti sladkega pelina predstavljajo veliko upanje v boju proti koronavirusu. Interes mnogih raziskovalnih in\u0161titucij to nedvomno potrjuje.<\/p>\n\n\n\n

\"Sladki<\/figure>\n\n\n\n

Sladki pelin ima izjemno dolgo tradicijo. Zaradi \u0161iroke uporabnosti je \u010dlove\u0161tvu znan \u017ee tiso\u010dletja. Rastlina izvira iz Kitajske in zgodovina njene uporabe je povezana s tem delom sveta. Prva znana omemba zeli\u0161\u010da je v kitajskem besedilu iz leta 168 pr. n. \u0161t.<\/strong>, njegova dana\u0161nja popularnost pa je povezana z velikim razmahom tradicionalne kitajske medicine v prej\u0161njem stoletju.<\/p>\n\n\n\n

Ta sovpada s komunisti\u010dnim prevzemom oblasti na Kitajskem v letu 1949. Mnogi dr\u017eavljani takrat niso imeli dostopa do modernih zdravil in oskrbe. Novo vodstvo je ukrepalo in podprlo razvoj tradicionalnega na\u010dina zdravljenja. Ustanavljali so u\u010dne bolni\u0161nice, kjer so vedo u\u010dili na podlagi znanstvenih na\u010del in izbolj\u0161ali zdravila na rastlinski osnovi. Vse to je vodilo v ve\u010dje priznanje njihove medicine tudi v Evropi. Kot primer tega slu\u017eijo bolni\u0161nice kitajske tradicionalne medicine v Parizu. Prva izmed njih je tam \u017ee od leta 1996.<\/p>\n\n\n\n

Z nadaljnjim razvojem zeli\u0161\u010dnega zdravljenja je povezana klju\u010dna sestavina sladkega pelina, artemizinin, odkrita leta 1972<\/strong>. Izjemno odkritje je bilo rezultat skrivnega projekta z nazivom \u00bbProject 523\u00ab, ki se je na Kitajskem pri\u010del v letu 1967. Za odkritje artemizinina in znanstveno potrditev njegovega proti-malarijskega u\u010dinkovanja je zaslu\u017ena znanstvenica Dr. Tu Youyou. Strokovnjakinja tradicionalne kitajske in konvencionalne medicine je v okviru raziskav preu\u010devala ve\u010d kot 2000 kitajskih zeli\u0161\u010dnih pripravkov. Za svoje dolgoletno raziskovanje \u010dude\u017enega sladkega pelina in artemizinina je leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.<\/p>\n\n\n\n

Sladki pelin – zdravilnost in zna\u010dilnosti<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Sladki pelin spada v dru\u017eino nebinovk in rod pelinov, izvira pa iz Azije. Razrasel se je na odprtih travnatih povr\u0161inah Vietnama, Japonske, Kitajske, Rusije in Severne Amerike. Sedaj je sladki ali enoletni pelin prisoten \u017ee prakti\u010dno po vsem svetu. Uspeva tudi pri nas, najbolj raz\u0161irjen je na Primorskem. Na podro\u010dju Balkana je znan pod imenom bejturan.<\/p>\n\n\n\n

V naravi raste v obliki enoletnih svetlozelenih grmov, visokih od 30 do 100 cm. Skrbno kultivirani grmi\u010dki pa lahko zrastejo tudi do vi\u0161ine dveh metrov. Najbolje uspeva na son\u010dnih in toplih obmo\u010djih. Sladki pelin se obi\u010dajno nabira v za\u010detku cvetenja, saj je takrat vsebnost artemizinina v rastlini najvi\u0161ja. V zdravilstvu in kulinariki se uporabljajo predvsem njegovi listi in rumeni cvetovi. V gurmanskih krogih sladki pelin postaja zanimiva za\u010dimbnica.<\/p>\n\n\n\n

Sladki pelin ima zna\u010dilno prijeten aromati\u010den vonj in grenak okus, kakr\u0161nega poznamo tudi pri navadnem pelinu. Slednji je na na\u0161em podro\u010dju bolje poznan, tudi po zvarku z imenom pelinkovec. Glavne sestavine sladkega pelina so<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n